Poudarjanje militantnosti islama in širjenja njegove veroizpovedi z mečem v obdobju, ko so tudi vojščaki katoliške cerkve na svojih osvajalnih pohodih do kolen gazili v krvi nevernikov, je najmanj neodgovorno, če že ne skrajno naivno. »V smrti poganov je krščanska moč in Kristusova slava,« je bil denimo slogan druge križarske vojne, v tretji križarski vojni pa je Rihard Levjesrčni leta 1191 zavzel Akko in s škofovskim blagoslovom ukazal brez milosti poklati tri tisoč ujetnikov, med katerimi je bilo največ starcev, žensk in otrok. Kristusovi vojščaki so jim razparali trebuhe, iščoč zlato in dragulje, ki naj bi jih nesrečniki pogoltnili na begu.