Sever Norveške razkriva nekaj, kar lahko z gotovostjo označimo kot raj za občudovalce narave. Če upoštevamo nasvet angleškega pisatelja Jeroma Klapke, da »ni nič bolj zamudnega od opisovanja pokrajine in nič bolj dolgočasnega, kot to brati«, potem naj zgolj naštejemo par stvari: svetle polarne noči, dolgi fjordi, obdani z visokimi, strmimi pobočji ogromnih gora, kjer kraljujejo večni sneg ter mogočni ledeniki, in pa prostrani gozdovi, ki se po svoji veličini ter skrivnostnosti lahko primerjajo le z večno sivino tihega morja. Neokrnjena narava v svoji popolnosti.