Najprej smo se šli malo butat v avtomobilčke in enkrat sva s Kekcem tako dobro dobila Mirjam v sendvič, da sva ji skoraj izbila čreva iz trupa. Joj, kako sva se presmejala, pa čeprav so iz tistih vozilc, v katerih so okravateni družinski očetje v pravilnih krogih z lagodno počasnostjo šlepali svoje družice in ravno za birmo pripravljajoče se hčerkice, letele neke "pridušane" pripombe o nekakšnih starih kozlih. Tisti drugi vrtiljak s fiksiranimi kočijicami mi pa ni bil tako všeč, saj smo se ob spremljavi nekakšne umirjene glasbe le mirno vrteli naokrog, tako da si se počutil kot en butast zaljubljenec.