(Ta butast izraz sem uporabil samo zato, ker mi je vsaj v njenem primeru sicer prepovedan tisti malo bolj vulgarni, a krajši, udarnejši in meni celo ljubši samostalnik.) No, in čeprav me tista plišasta roba res ni preveč privlačila, mi je pa brez dvoma šel v nos naziv te kramarije ‐ »puškostrel«. Kajti kako bolj imeniten vtis zapustiš na naključnega znanca, ki te povabi na čašico, pa mu odvrneš, ja, samo še v tisti puškostrel skočim po enega manjšega tigra, potem pa lahko zvrneva kozarček cvička, kot pa če bi rekel, ja, samo še v ono mesarijo stopim po kilo govedine za juho, potem pa lahko zavijeva na hladno pivo.