nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2006, poved v sobesedilu:

Kar nekam gor in gor, po nekih zavitih grapah, in neki potoki so mrmrali svoje skrivnostne pesmi tam ob strani, vse naokrog je dišalo po gobah, pa sem razmišljal, da gobe letos sploh še niso pognale in da je ta vonj pravzaprav težek duh grap, razpadajočega listja in gnijočega ščavja, a je bil prijeten in otožno sentimentalen in imel sem se lepo, prav po hribovsko slovensko, tu pa tam sem posegel v nahrbtnik in srebnil požirček pelina, ki je s svojo grenkobo le še poudaril tisti slovenski bluz, zaradi katerega lepote bi se nemara kar ubil. Ja, potem smo še vedno hodili gor in gor, sem pa tja se je na kakšnem ovinku na križu mučil razpeti Jezus, a povsod je imel nad glavo rokodelsko lično izdelano strehico, da se nad njegovim metafizičnim trpljenjem ne bi zgrinjale take banalije, kot je dež ali sneg. Ter tu in tam je v spanju za hipec otožno zastokala kakšna gozdna ptica.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA