Ravno obratno: nekaj dni kasneje so tiho sporočili, da “grožnja” morda kljub vsemu ni bila tako “resna” in tako “kredibilna”, kot se je zdelo. Kaj nam jamči, da nas tudi v primeru britanskega rdečega alarma ne čaka antiklimaks? Toda Blair ima hujši problem: po eni strani nam zagotavlja, da je treba ostati v Iraku in Afganistanu, ker je to edini način, da preprečimo razmah al-Kajde, po drugi strani pa se vedno znova izkaže, da Britanijo ogrožajo britanski državljani, britanski muslimani, »British-born Muslims«, ne pa džihadisti iz Iraka in Afganistana, kar seveda ne gre skupaj.