Konec osemdesetih let mu je prijateljstvo z Zemljaričem prineslo funkcijo predsednika ljubljanskega nogometnega kluba Olimpija. Ker je velik nogometni navdušenec, je v klub vlagal tudi po več kot sto milijonov tolarjev sponzorskih sredstev na leto. Denar mu je uspelo zbrati celo takrat, ko je v SCT-ju vladala suša.