Ali ekspresivno: »Za hrbtom mu je kazal osle ‐ imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; kjer osel leži, dlako pusti ‐ nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered.« In še zadnja cvetka iz SSKJ: »Osel gre samo enkrat na led ‐ celo ne preveč pameten človek je po slabi skušnji previden.«
Hkrati je neka druga lastnost, ki jo poudarjajo skoraj vsi lastniki oslov, ostala v senci ljudskega izročila.