nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2006, poved v sobesedilu:

Vsake štiri minute skoči na noge in zapusti prostor ter malodane uživaško primaršira nazaj z novim pokom debelih fasciklov, kjer ima zgledno kronološko urejene vse dokumente v zvezi s svojim dolgoletnim bojem. Kot spraševalec se ves čas trudim izbezati Joška Jorasa kot konkretnega posameznika, a mi ne gre ravno najbolje: po eni strani se naslovnik tega precej aktivno otepa (o tem se mu nasploh ne zdi vredno izgubljati veliko javnih besed, saj da ni kot posameznik »prav nič posebnega, samo eden izmed dveh milijonov«), po drugi pa je to čisto tehnično skoraj nemogoče: kako bi sploh lahko Joška Jorasa kot človeško bitje razmejili od Joška Jorasa kot neutrudnega borca za slovenskost sečoveljske grude?

»V slovenskih medijih obstajajo inkvizitorji, ki mislijo, da imajo lahko samo oni prav,« odvrne, ko ga kmalu po prihodu soočim z neprijaznimi mislimi, ki so jih na njegov račun v moji prisotnosti izrekli kolegi iz drugega odstavka: »Samo oni imajo lahko prav.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA