Tudi v okviru ljubljanske nadškofije duhovniki belogardizma in domobranstva niso enako obravnavali. Sam bolje poznam razmere na območju južne Kočevske (Kočevska reka, Kostel, Osilnica) - tu sem namreč med vojno živel - in kolikor vem, se na tem območju noben domačin ni vključil v domobranstvo in zato tudi po vojni v Kočevskem Rogu ni preminil. Zaslužni za tako držo prebivalstva so bili v velikem delu lokalni duhovniki, ki so svojo duhovno poslanstvo v splošno zadovoljstvo dobro opravljali, s politiko pa se niso ukvarjali, predvsem pa niso v ničemer propagirali belogardizma in domobranstva.