V tistih dneh so padale angleške in naše glave, in to je bilo za največjega demokrata zahodnega sveta v prejšnjem stoletju najpomembnejše. Svojemu odposlancu pri partizanih Fitzroyu Macleanu, ki mu je po vrnitvi z osvobojenega ozemlja vljudno sporočil svoje mnenje, da so Tito in njegovi ljudje komunisti in da bo njihov režim po vojni komunističen, je z nasmeškom odvrnil: Pa kaj potem, mar nameravate po vojni živeti v Jugoslaviji?
Churchill in njegovi so imeli jasno predstavo, kaj bi lahko bilo potem, vendar je v njih prevladovala samo ena misel ‐ misel na zmago nad fašizmom.