Še veliko bolj solidarno je bilo recimo v Slavoniji pri starih starših, ki so živeli v hišici z visoko ograjo, po blatni cesti, ki je peljala do železniške postaje, so se sprehajale gosi in kokoši, iz sosednje pekarne, okoli katere so skakale miši, pa je dišalo po svežem kruhu in zbujalo skomine. No, tam je bilo sploh čisto normalno, da so na dvoriščna vrata nekajkrat na dan potrkali popolni neznanci na poti na železniško postajo in prosili za kozarec vode, mi pa smo jo v vročem poletju s kovinsko kanglico potegnili iz starega vodnjaka. Če je imela stara mama vtis, da je prišlek poleg vsega lačen, tudi malica ni bila noben problem.