Skupina je izginila, le še tu in tam kdo igra svojo običajno vlogo. Na njihovo mesto ‐ ta spomin na socializem ‐ prihajajo skoraj brezumne figure, mladi, srednjih let, starejši, ženskega in moškega spola, ki sprašujejo, ali jim mimoidoči lahko dajo karkoli. To niso skupine, ampak osamljeni posamezniki, vendar je vseh skupaj toliko, da se spreminjajo v množično grozoto.