Pozitivna energija je že v prostoru!« je ob njegovem vstopu srčno vzkliknila neka prej letargično sloneča gospa. Drni je kot nagrado za svojo prisotnost takoj pokasiral par lupčkov, in to ne samo od nje: potem se je malce pomudil in s svojimi tihimi dovtipi simultano navduševal kar štiri gracije, nakar se je postavil na sredo hladne kleti in skupaj z drugimi poslušal umetnico, kako igra na harfo tako čudne zlovešče viže, ki so zvenele nekako kot soundtrack za Aliena, medtem ko se prihuljeno plazi po ventilacijskih ceveh. Gospa je po harfi vmes kar malo bobnala, okrog Drnija pa je gneča ustvarila udoben in spoštljiv krog distance.