No, lokalni šefi se zanašajo, da imajo razmeroma proste roke, dokler njihova območja dosegajo živahno gospodarsko rast in ni večjih pretresov. Stranke ne skrbi več ideološka neoporečnost njenih voditeljev, poleg tega je že vse od časa Maa Zedonga vsaka nova generacija voditeljev v Pekingu čedalje manj zmožna doseči neposredno podložnost vse države.
Pri tem je treba poudariti, da Kitajska nikakor ni na poti k razpadu, anarhiji ali samovolji vojske, značilno za obdobje pred komunizmom.