Slovenski narod mu je odgovoril s člankom pod naslovom »Izbruh blaznosti«: »In zdaj se je vzdignil tudi ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič in je kakor kak obseden menih pljunil na velečastni spomenik, ki ga je hvaležni narod postavil svojemu največjemu sinu. Kadar se ljubljanski škof javno oglasi, vselej imajo ljudje vtisk, kakor bi se bila odprla vrata kake srednjeveške inkvizicijske kleti in bi udaril iz nje večstoleten, okužen, po krvi smrdeč zrak. Anton Bonaventura je blazen fanatik, eden tistih, ki imajo vedno krvave oči in škripljejo z zobmi, eden tistih, ki bi najraje klali in morili, če bi smeli.