Medtem ko so se ekonomisti, še posebej iz čikaškega kroga, borili za Nobelove nagrade, je Galbraith meril svojo moč z milijoni bralcev svojih knjig in s sodelovanjem z ameriškimi demokratskimi predsedniki. Zaupali so mu Roosevelt, predvsem pa J. F. Kennedy in Johnson ter na koncu tudi Clinton. Kljub heretičnim pogledom in pogosto uničujočim kritikam drugih ekonomistov je na Harvardu zgodaj postal profesorska zvezda in največji zbiratelj družbenih priznanj.