Vse skupaj je bila le predstava, s katero so skušali ustvariti vtis, da gre za novega, prerojenega, sproščenega Busha... za samozavestnega, odločnega Busha... za Busha, ki ga ni strah... za Busha, ki situacijo obvladuje... za Busha, ki enkrat za spremembo ve odgovore. Sporočilo predstave ob tretji obletnici napada na Irak se je glasilo: glejte, Bushu gre na bolje! Še več, Bush je v tej predstavi nastopal kot personifikacija Iraka: ker gre Bushu na bolje, gre na bolje tudi Iraku!