Zgodba zase so bile javne projekcije njunih izdelkov na super 8 projektorju. “Risanke so bile sinhronizirane tako, da sta se med projekcijo tekst in glasba vzporedno predvajala s kolutnega magnetofona. Če je zvok zaostajal, sva med projekcijo s prstom hitreje zarolala magnetofonski kolut ali pa ga po potrebi zabremzala, da sta se slika in ton ujela.