Lev Trocki, eden izmed nosilcev tretjega načina za reševanje krize kapitalizma, je sicer že dolgo pred vojno opozarjal, da je kapitalizem svoje krize vselej reševal z zunaj-ekonomskimi sredstvi: s kolonialnimi osvajanji, vojnami, revolucijami. Ironično je Trockijeva lastna revolucija pripeljala samo do kapitalistične države blaginje na periferiji ‐ spoštovanja vreden dosežek, ki pa ni zmogel brez avtoritarne države, kakor periferni kapitalizem nasploh ne zmore brez protidemokratične ureditve.
Teza Trockega se zdi danes spet premisleka vredna.