In četudi se je to dogajalo v času, ko vsi politiki še niso imeli slepeče belih in poravnanih zobovij, so jih vseeno prisrčno razgaljali tja gor do nosnic, in sploh nam je ta pomembni dogodek ostal v bleščečem spominu, ker je bila to, juhu, promocija Slovenije.
In potem so visoki gostje odšli, še prej pa so pohvalili žlikrofe pa rakove paštetke pa avokadovo peno pa tičji lim in pač vse tisto, o čemer so slovenski kulinariki že mesce prej zaskrbljeno razpravljali, ali naj bo za usta in želodce teh vzvišenih bitij zadosti dobro ...
Ne ne, saj ne bom omenjala Svetega Obiska Svetega Očeta, brez skrbi.