V 50. letih je kot mlad oficir postal znan kot navdušen poveljnik izraelskih čezmejnih »povračilnih« napadov. Po libanonski vojni je moral odstopiti s položaja obrambnega ministra v vladi Menahema Begina, saj ga je preiskovalna komisija spoznala za posredno odgovornega, ker je krščanski milici dovolil poklati več sto Palestincev v begunskih taboriščih v Bejrutu. Kot stanovanjski minister je bil v 90. letih odgovoren za gradnjo številnih židovskih naselij na okupiranem Zahodnem bregu ter v Gazi.