Za začetek: najprej je Bush Iran razglasil za del »osi Zla« in mu začel groziti z bombnimi napadi, šele potem je bil za iranskega predsednika izvoljen Mahmud Ahmadinejad, do tedaj minorni politik. Če Bush Iranu ne bi grozil z bombardiranji, potem Ahmadinejad verjetno ne bi nikoli videl iranske Bele hiše ‐ v času ogroženosti pač ljudje volijo konzervativne, fundamentalistične, nacionalistične voditelje. Ne le v Iranu, heh, ampak tudi v Iraku, Izraelu in Ameriki. Ergo: Ahmadinejada ne bi bilo brez Busha.