Ko sem se ob informbiroju vrnil v Ljubljano, sem se vprašal: »Kako bom jaz po Nevi, ki se mogočno izteka v Baltik, zdaj živel ob zaspani Ljubljanici?« Takrat pa je prišel telegram Bojana Stupice iz Beograda, da me vabi v ekipo Jugoslovanskega narodnega gledališča, ki jo je sestavil iz igralcev iz vseh republik.
Saj tudi vi mislite, da znate srbsko, pa to ni nič.