»Oh fuk, ko se začne dret eden, se začnejo vsi ...« zavzdihne eden izmed varnostnikov, katerih večina je v nečloveških razmerah izkazala nenavadno raven prijaznosti in dobre volje. »Za noben denar ne bi šla sem stat ob dveh zjutraj!« prha ena izmed gospodičen, ki so prišle samo prodajat zijala. Ko ji teoretično ponudim tri milijone tolarjev, se pretvarja, da me ni najbolje slišala, financminister pri hiši pa je na srečo očitno njen mož, ki prostovoljno javi informacijo, da bi sam z veseljem prišel recimo za petsto jurjev!