Hellige zdaj pravi, da te teorije zdaj ne moremo več ignorirati in da boljšega pojasnila najbrž ni.
Christmanove ugotovitve kažejo, da bi morale biti med enoročnimi in obojeročnimi ljudmi razlike tudi na področjih, kot so vera v neverjetne dogodke, spomin in nagnjenje k nesrečam. Običajno se pri kognitivnih nalogah, za katere je potrebno delovanje obeh polovic možganov, bolje odrežejo obojeročni ljudje, pravi Christman.