Star koroški partizan se je razjezil in tožil pisca, za advokata pa je imel odličnega odvetnika židovskega rodu. Ta je na sodišču dlakocepil s podatki, ki jih je dobil pri mesarju, koliko mesa je v mladem človeku, kako velik kotel bi moral biti, da bi dekle vanj spravili, nazadnje pa je povsem razorožil lažnivega pisca, saj je bilo nemogoče, da bi v nekaj urah skuhali golaž in vsak partizan bi na mah pospravil po štiri kilograme mesa, kilogram čebule in flaškon vina. Bilo je abotno, sodniku je šlo na bruhanje, na koncu je razsodil nam v prid in zadrgnjeni avstrijski nacionalist je moral plačati lepo odškodnino ‐ slovenskemu šolskemu društvu.