nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2005, poved v sobesedilu:

Dokler na drevesu miga le še en sad in se v mastni zemlji debeli še poslednja repa, v kmečkem srcu, vsaj pri nas na Gorenjskem, ne neha glodati tisti tihi škrebetavec, ki neprestano šušlja, da se bodo zdaj zdaj od nekod priplazili pogoltni otročaji in otresli še tisto siromaščino, ki je vsa okleščena ostala po toči, pozebi in drugih ujmah. In, to govorim tudi iz lastne izkušnje, morda še nisem videl takšnega ponorelega besa, kot zajame dušo kmečkega gospodarja, gospodinje ali morda samo hlapca, kadar se v njihov sadovnjak priplazijo požrtno lačna usta meščanskega izroda. Pravzaprav se jim kar nenadoma in nekontrolirano odtrga dno duše in vsi besi, hudobije in tesnobe se jim izlijejo v spačen obraz, drhteče roke in od jeze klecajoče noge.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA