Pri tem je treba paziti, da se vzgoji nekaj generacij potomcev, ki so v sorodu, nato pa jih za nekaj generacij vključimo v večjo populacijo. Če bi to metodo prenesli na živali v ujetništvu, jih ne bi bilo treba seliti iz enega živalskega vrta v drugega, s čimer bi zmanjšali stroške ter živalim prihranili stres ali celo bolezen.
Kakorkoli že, Frankham opozarja, da je ta metoda učinkovita le pri vrstah, pri katerih se sorodniki tudi sicer parijo med seboj.