Predstavniki največjih cerkva so predlogu nasprotovali ravno zaradi dejstva, da gre za preveč restriktivno interpretacijo ustavne ločenosti države in cerkve. Mariborski pomožni škof Anton Stres je Guliču očital, da primerja verske skupnosti in podjetja, da ločitev skupnosti in države postavlja preveč ostro ter da je »strahotno selektiven« pri navajanju sodb ustavnega sodišča in pri primerjavah z ureditvami drugih držav. Na Guliča pa so s strani RKC celo leteli očitki, da se njegov predlog zakona bere kot komunistični manifest in obuja kulturni boj.