Vsebina se mu zdi neprimerno pomembnejša kot forma: pravi, da bo tisočkrat raje odpustil neoptimalne zvočne efekte kot kak izpuščen ključni element ali slabo domišljen vmesnik. Po njegovem mnenju je igričarska scena za slepe danes nekje tam, kjer je bila mainstreamovska industrija sredi osemdesetih. Tekstovne pustolovščine so z razvojem tehnologije izgubile primat, saj so jih izpodrinile zvočne streljačine, večina konkurence pa je še precej prijateljske: potrebe trga v glavnem zadovoljujejo ljubiteljske "mikrofirme", kakih štirideset jih je.