Te dni o svojih izkušnjah v cybersvetu piše knjigo, katere poanta bo, da so lahko igre ne samo izjemen učni pripomoček, temveč tudi neverjetno močna oblika umetnosti.
Glede svoje najljubše igre vseh časov se ne more odločiti, saj jih je toliko, da bi bilo nepravično izvzeti eno samo. Nasploh pravi, da ga najbolj veselijo tiste, ki operirajo s čimvečjo knjižnico naključnih spremenljivk in jih je torej v veselje spet in spet preigravati.