K besedi se je priglasil človek, ki bi ga v vsaki resni časopisni korporaciji že zdavnaj odpustili, tako je bil neorganiziran in kot urednik neuporaben (službo je nenehno zamujal, pol delovnega časa je bil pod vplivom alkohola, izgubljal je komentarje, včasih se sploh ni mogel spomniti, kaj smo se na uredniškem kolegiju dogovorili itd.).
Ni bila sicer blondinka, temveč vpadljiva rdečelaska z zelo lepim obrazom, bujno pričesko in sila skromnim znanjem. Iz te kombinacije ni moglo nastati drugega kot novinarstvo 'omejenega dometa', pri katerem so bili pri nastajanju člankov veliko pomembnejši prišepetovalci kot zapisovalka ...