A to še ni vse. Revolucija uvaja ne le nove zakone, prakse in spremembe sveta, ampak tudi nov vsakdanji jezik, nove koncepte in teorije ter novo dialektiko, nenehne teze in antiteze, ki se nazadnje koordinirajo v skupni tok. Še več, vlada je sama sebi teza in antiteza hkrati, vedno ima hkrati dve razlagi sveta in dva glasova, ki razlagata eno in isto stvar.