In zato je vojna z vidika patriarhalne mentalite nekaj povsem normalnega, sprejemljivega, tako rekoč vsakdanjega. Ko Jadranka in Nusreta popisujeta svojo kalvarijo, se jima zdi najbolj absurdno prav to, da je zlorabljanje potekalo v »družinskem« okolju ‐ da so ju torej zlorabljali moški, s katerimi sta se poznali, s katerimi sta skupaj delali in s katerimi sta skupaj pili kavo. Vojna pač ponovno uredi hierarhijo spolov, bolje rečeno ‐ žensko spravi v inferioren, suženjski položaj.