V zgornjem delu stavbe vstopate v zatemnjen hodnik, naslovljen Idiot Wind, kjer vas na začetku avtorja Galina Myznikova in Sergey Provorov opozarjata, da ni priporočljivo biti v njem več kot dve minuti. Že po nekaj sekundah si tudi sami želite stran, kajti čudni zvoki, veter, ki piha iz različnih lukenj, in zaprtost prostora pritiskajo na psiho huje kot zvok svedra pri zobozdravniku.
Nekoliko zdolgočasena paznica je rekla, da večino gledalcev veter spominja na spremembe, ki »pihajo« iz ZDA.