Ena pravi, da naj bi se ljudje, ki so v puberteti začutili taka nagnjenja, odločili za katoliški duhovniški stan v upanju, da se bodo v okvirih stroge katoliške doktrine lažje brzdali. Druga teorija pravi, da so se odločili za duhovništvo, ker so v njem videli prepričljiv alibi ali krinko za to, kar naj bi počeli. Tretji spet pravijo, da je ravno spolna represivnost katoliške cerkve s celibatom vred tista, ki človeka vodi v "skrenjene", nelegalne oblike spolnega izražanja.