Enako je pri človeku, ker so naši predniki v preteklih 500.000 let pravilo postavili na glavo: možgani odrasle osebe so večji za 75 odstotkov, čemur pa ne sledi rast telesa. Drži, da možgani novorojenčka predstavljajo le približno četrtino njihove končne velikosti, a celo tako majhna glava je na meji zmogljivosti materine medenice, ki se je zožila zaradi pokončne hoje.
Naporno rojevanje ni edina težava, ki so jo naši predniki ‐ iz poddružine homininov, dvonožnih prvakov ‐ delili z marmozetkami in tamarinkami.