nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2005, poved v sobesedilu:

Bil je važen kot prasica, stopal je prevzetno, kot da bi bil sam na svetu, prav po sredini tratoarja, in čeprav sem se stisnil tik ob steno, me je skoraj spotaknil s svojo tanko črno sprehajalno paličico, ki jo je krasila umetelna medeninasta glavica, ali pa me je morda z njo, za kazen, ker vstopam v njegovo avro, hotel le vzgojno ošvrkniti. Neprestano pa se je, ne da bi kogarkoli sploh pogledal (zrl je prek in skozi ljudi), kot kakšen srečen in hudoben bebček samozadovoljno smehljal nekam sam sebi v drob. Bu, sem se zdrznil, kaj je pa sedaj to, a me je že naslednji hip iz vseh strani zalil tisočkrat ponavljan, iz samega spoštovanja skoraj v šepet pogreznjen vzklik, c'est le Picasso, c'est le Picasso ...


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA