V širši uporabi je TATP približno deset let, čeprav ga je nemški kemik Wolffenstein izumil že leta 1895. Njegova prednost je zelo preprosta izdelava, slabost pa precejšnja občutljivost za udarce in neobstojnost. Palestinski samomorilci ga pogosto plastificirajo in kuhajo, kar rado povzroči nepričakovane eksplozije in hude opekline njihovih kemičnih inženirjev.