Za nasprotnike direktive ni bila nič drugega kot legalizacija patentov za računalniško programsko opremo. Evropski poslanci so svojo odločitev za zavrnitev direktive večinoma zagovarjali s tem, da je bolje nič kot slaba direktiva, hkrati pa je šlo za nekakšno maščevanje evropskih poslancev, saj so jih evropski komisarji hoteli dobesedno izigrati. Volje evropskih poslancev niso hoteli upoštevati, spraševali so se celo o smislu obstoja evropskega parlamenta.