Pa niti ne tako slabe, je še dodal. Pa sva prek brvice zavila tja čez, potem pa smo se rokovali, se z mnogo hvale z ene in druge strani ljubeznivo predstavljali, ona pa je rekla, no, en šnopček pa bosta, in nazadnje, to je pač treba priznati, smo verjetno srknili dva, bržčas pa kar tri. Vmes smo seveda zavzeto klepetali, mislim, da predvsem o literaturi in ljubljanskih kulturniških zmedah, ki jih je gospa kmečka pisateljica začuda zelo dobro poznala.