5. maja sem od domobranskih vojakov, ki so se vračali, zvedel, da so partizani že pri Postojni, da Ljubljana ne bo branjena. In ko sem zvedel, da popoldne pelje vlak proti Tržiču, sem vzel nahrbtnik, osebne stvari in nekaj paketov cigar in cigaret, ki so ostale od očeta, da bi jih zamenjal v sili. Ko sem čez nekaj dni prišel v Spittal, sem srečal svojo mamo, ki je odšla iz Ljubljane naslednji dan, na pločniku ob cesti je sedel dr. Tine Debeljak, v naročju je imel pisalni stroj, ki ga je vedno nosil s seboj.