nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2005, poved v sobesedilu:

Toda tedanji slovenski politiki ‐ predvsem prosvetni minister Ferdo Kozak, partijski ideolog Boris Ziherl, pisatelj Prežihov Voranc, šefica partijskega Agitpropa Lidija Šentjurc in France Brenk, ki je bil tedaj v Beogradu najvišje postavljeni slovenski filmski vohun in agitator ‐ so s stalnimi, burnimi, sistematičnimi lobiranji dosegli, da je vendarle prišlo do decentralizacije in da je 14. marca 1946 prispela slovita Djilasova depeša, ki je oznanila, da je treba tudi Slovencem omogočiti, da »ustvarijo svoj umetniški film«. V Beogradu so mnogi v tem videli znak slovenskega separatizma in nacionalizma, toda slovenska partija si v času, ko je prvi hrvaški povojni film posnel Srb, prvega srbskega pa Hrvat, očitno ni hotela niti mogla privoščiti, da prvega slovenskega povojnega filma ‐ in prvega slovenskega igranega zvočnega filma sploh ‐ ne bi posnel Slovenec. In ne pozabite, da je bil to čas, ko so hoteli Slovencem prvi film posneti tudi Sovjeti.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA