Majhne kapljice se običajno večajo hitreje kot velike, zato so navsezadnje vse kapljice približno enako velike, padajo z enako hitrostjo ter redko trčijo med seboj ‐ kar pomeni, da ni dežja. Le oblaki z različno velikimi kapljicami na Zemljo spustijo dež. Zato je pri posipanju oblakov ključno, da v oblak pride najustreznejše število kondenzacijskih jeder ‐ če jih je premalo, ne nastajajo kapljice, če jih je preveč, pa se tvori ogromno drobnih kapljic, ki se ne združijo v dovolj velike, da bi padle na Zemljo.