Do leta 1968 je Ratzinger veljal za liberalca. Bil je namreč sopodpisnik t.i. nijmegenske izjave (nastala je v nizozemskem mestu Nijmegen), ki so jo sooblikovali ključni liberalni teologi, izjava pa obsoja vsakršno obliko inkvizicije ter zahtevo svobodo duha. Ratzingerjeva odločitev, da prestopi na drugo, konservativno stran, naj bi bila povezana v njegovim odklonilnim odnosom do študentskega gibanja.