Se pravi razne objave niso problematične, kar je bila tudi dosedanja praksa. Glede verske propagande: zakon jo zelo jasno definira, tako da ne more več priti do tistega, kar je bilo v ozadju izraženo kot strah - da bi nekdo lahko v prihodnje znova to generalno prepoved, ki je bila v zakonu (brez definiranja, kaj verska propaganda sploh je), tolmačil tudi kot prepoved poročanja o verskih praznikih, objavo čestitk ali prepoved prenosov verskih obredov. Vedeti moramo, da se je to določilo v preteklosti tolmačilo ravno na takšen način, ki pa je zagotovo nezdružljiv z neko moderno pluralno državo.