V večerni nomadski šoli, kjer sem si nekega večera ogledala izvajanje programa opismenjevanja odraslih, je učitelj končal predavanje z modrostjo, da če človek zna pisati, lahko piše v vseh jezikih tega sveta, in če ne zna, prav v nobenem. Za ponazoritev je na tablo napisal besedni zvezi »dober dan« in »na svidenje« v francoščini. Obe mogočno narobe.