Pomembno je, da »mi« zdaj govorimo »svoj« jezik in da je »naš« jezik nekaj posebnega med drugimi jeziki, tako kot smo »mi« izjemni med drugimi narodi. Z vidika jezikoslovja je to vprašanje seveda brezpredmetno, ker jezik ni nikamor izginil, in ne le da obstaja, ampak je še naprej ‐ tukaj ne pomaga noben jok in stok ‐ skupen. Ker se govorci med seboj razumejo.