Variacije na temo različnosti in samosvojosti se ponavljajo z vztrajnostjo in s subtilnostjo, s kakršno se žeblji z železnim kladivom zabijajo v bukovo desko. Od tega pa ne bolijo le ušesa, ampak je stvar tudi neznosno dolgočasna. Iskanje razlik in izmišljanje neenakosti tam, kjer je ni, je brezmejno obogatilo besedišče hrvaškega knjižnega jezika.